Kadar si nekdo postavi jasen cilj, vključujoč pot in vse korake do njega, je neizbežno, da bo ta cilj tudi dosegel. Ocenjujem, da izrazito ciljno naravnano delujejo pri Kii. Pod okriljem Hyundaija so svoje modele iz generacije v generacijo počasi, a vztrajno izboljševali vse do današnje stopnje. Čisto nov Kia

Ceed je lep dokaz tega, kako visoko raven dovršenosti izdelka so s tem pristopom dosegli. Test.
Ne bom ovinkaril: Kia Ceed 1.0 Turbo Edition me je navdušil. No, v redu, ni me spet toliko navdušil, da bi kar takoj zavil v Kiin salon in ga kupil. Si pa z lahkoto predstavljam, da bi ga, če bi bil povprečen oče, ki kupuje družinski avto v razredu srednje velikih kombilimuzin, postavil v najožji nabor potencialnih kandidatov. Glede na preizkušeno ga sam povsem mirne vesti postavljam ob boku Golfu in Leonu, Mazdi3, Peugeotu308, i30 in tudi Meganu. Res je, Korejcu se po mojem mnenju v nobenem pogledu ni treba več bati niti izredno suverenega nastopa evropskih tekmecev, saj jim v praktično vseh pogledih suvereno konkurira tudi sam.

O oblikovanju sicer ne nameravam razglabljati, saj se mi zdi to ena najbolj subjektivnih in nemerljivih tem, kjer so se doslej in se bodo tudi v prihodnosti kresala mnenja med gostilniškimi debatami. Ne glede na to menim, da avto na pogled deluje všečno, skladno in daleč od nekdanjega korejskega dolgočasja. V konfiguraciji mišje sive zunaj in črne znotraj sicer ni najlepši, a bi bilo pretiravanje zapisati, da me je to zelo motilo.
Kabino zaznamujejo v zgornjem delu na otip mehki in prijetni materiali, v spodnjem predelu pa je kar nekaj elementov izdelane iz cenejše trde plastike. Od vseh me je tako še najbolj motil spodnji del sredinske konzole, katere razmeroma oster rob se je moteče tiščal ob moje desno koleno. Monotonost črnine, vsaj v mojih očeh, dovolj uspešno razbijajo sivi vložki in tudi očem prijetno oblikovanje okolice. Pohvalna je tudi dobra splošna ergonomija ter nastavljivost voznikovega delovnega mesta z izdatno nastavljivim sedežem in volanskim obročem.

V kabini je pohvalna tudi zadostnost centimetrov v vse smeri tako v prvi kot tudi v drugi vrsti sedežev. Povsem v zadku navdušuje še nadstandardnost osnovnega prtljažnika s kar 395 litrsko luknjo. Že res, da uporabnost skupnega prtljažnika nekoliko zmanjšuje dobrih deset centimetrov visoka stopnica ter na videz ne najbolj žlahtni materiali, a mu sam obe, ravno zaradi omenjenega litrskega nadpovprečja, z lahkoto oprostim.
Kot naročen za umirjene družinske potepe

Testni avtomobil je od trenutno razpoložljivega nabora gnala srednja bencinska opcija. S širitvijo ponudbe se bo tako kmalu znašel v spodnji polovici ponudbe, a se mi zdi za umirjeno družinsko uporabo zelo primerna motorizacija – 120 »konj« in 172 »njutnov« ob 1,3 tone lastne mase seveda ni obilje, a se zdi za umirjene družinske potepe Ceed 1.0 Turbo povsem primerno motoriziran.

Hvalim njegov izrazito kultiviran in tih tek. Že res, da se v fazi ogrevanja v prostem teku rahlo trese, a nič nesprejemljivega. Ko se motorček segreje na delovno temperaturo, je vse, kot mora biti. Celo pogosto ustavljanje in zagoni motorja v mestu so komaj zaznavni. Med vožnjo prepriča z dobro prožnostjo nad 1.500 vrt/min in nenazadnje tudi pripravljenostjo zavrteti se vse do omejevalnika, ki se nežno vklopi šele pri 6.750 vrt/min.
Navkljub pripravljenosti in sposobnosti vrteti  se tako visoko, pa sem ga sam daleč največ uporabljal v območju med 1.500 in največ 4.000 vrt/min. Kot sem rekel, z lahkoto gre tudi preko te meje, a se mi je priganjanje trivaljnika preko meje štirih tisočakov zdelo nepotrebno mučenje mehanike. Šestopenjski ročni menjalnik je, z mislijo na gospodarnost, preračunan na dolgo, njegova sinhronska drobovina, skupaj s prestavnim mehanizmom, ki ga zaznamujejo lahkotni, natančni in po potrebi hitri gibi ročice, pa predstavljajo do uporabnika nadvse prijazen in uporaben pogonski sklop.

Vsem je dobro poznano, da sta si Hyundai i30 in Kia Ceed tehnično sorodna avta in bi se morala zato na cesti zelo podobno obnašati, a razlike, zaznavne tudi človeškim čutilom, vseeno so. Nad dobro leto dni nazaj voženim i30 Wagon 1.6 CRDi sem vihal nos zaradi premalo prizanesljivega vzmetenja. Takrat sem ugotavljal, da so Korejci v svojem zasledovanju dinamike v vožnji očitno šli predaleč, kar se je odražalo na udobju v vožnji. Ko ga primerjam z današnjim Ceedom, ugotavljam, da se njegovo podvozje ponaša z, vsaj zame, odlično uravnoteženostjo med udobjem in dinamiko v vožnji.
Že res, da s 120 »konji« podvozje zelo težko potisneš do skrajnosti, a pustimo to za zdaj. Dejstvo je, da se je testni Ceed peljal, kot od takšnega avta pričakujem, Hyundai i30 Wagon pa je bil leto dni nazaj zame pretrd. Še ena razlika med obema je v kolesih. Testni Ceed je imel 16-palčna kolesa, i30 Wagon pa 17 palčna. Polovico palca nižji presek pnevmatik se ne zdi veliko, a v preteklosti je teh nekaj milimetrov gume že prevesilo jeziček na moji tehtnici iz moteče trdega na sprejemljivo čvrsto.

Ne bo vam žal!
Kdor iz zapisanega in priloženih fotografij morda še ni uspel razbrati: pri testnem vozilu nisem prišel do vseh zgoraj zapisanih spoznanj na osnovi modela povsem z vrha motorne in opremske lestvice. Ne, do tega spoznanja sem prišel s Kio Ceed 1.0 Turbo Edition, ki se umešča povsem v (trenutno) sredino ponudbe, z vpeljavo dodatnih motorizacij pa se bo kmalu znašel nekoliko pod njo. In ravno zato se mi zdi tokratni zapis v pretežno pozitivnem tonu lep dokaz, kako dolgo in trnovo pot so Korejci prehodili s svojimi modeli.
Seveda bodo kljub temu še vedno obstajali dvomljivci in zapriseženi navdušenci nad tekmeci (ja, mislim na vas, Volkswagnovci in Renaultovci), ki tega Kii ne bi priznali za nič na svetu. Vsem ostalim, ki dopuščate, da obstaja v tem razredu še kaj drugega kot Golf ali Megane, pa povsem mirne vesti zaupam, da prištejte med resne tekmece v tem razredu tudi Ceed. Verjemite mi, ne bo vam žal!

Preizkusite Ceeda. Prijavite se na testno vožnjo.

Za ogled originalnega članka, prosimo, kliknite TUKAJ!